KaraWAT: Strategija trajnostnega upravljanja vodnih virov v Karavanke UNESCO Globalnem Geoparku



Glavni cilj projekta KaraWAT je priprava jasne in strukturirane strategije za trajnostno upravljanje z vodnimi viri v čezmejnem prostoru Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka. Tu so prepoznani številni izzivi. Strategija bo služila kot instrument ukrepanja za 14 občin, vključenih v projektno območje, in bo vsebovala katalog priporočil za ukrepe, ki omogočajo bilateralno usklajene postopke.

Strategija trajnostnega upravljanja z vodnimi viri bo končni rezultat številnih interdisciplinarnih raziskovalnih metod. Razvili in uporabili bomo tudi inovativne tehnologije. V razvoj strategije bomo vključili lokalne prebivalce in deležnike, s čimer bomo dvignili zavest o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami. Vzpostavili bomo interaktivni spletni pregledovalnik in na območju Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka izvedli tri pilotne aktivnosti.

Projektni partnerji so Geološki zavod Slovenije, kot vodilni partner, EVTZ Geopark Karawanken m.b.H. ter Fachhochschule Kärnten z UNESCO Chair for Management of Conservation Areas. Strokovno podporo jim bosta zagotavljala urad Koroške deželne vlade, oddelek št. 8 Okolje, energija in ohranjanje narave in oddelek št. 12 Upravljanje voda ter Direkcije Republike Slovenije za vodo in Agencije RS za okolje.

Karavanke UNESCO Globalni Geopark je eden izmed 161 UNESCO Globalnih Geoparkov, ki so razglašeni v 44 državah. Te pokrajine so zaradi velike raznolikosti geološke sestave mednarodno izredno pomembne. Geodiverziteta je opredeljena kot raznolikost naravnih materialov, oblik in procesov, ki tvorijo in oblikujejo površje Zemlje. Z njimi upravljamo na holističen način za varovanje narave, izobraževanje in trajnostni razvoj. Projekt KaraWAT bo prispeval k vsebinam trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

Vodilni partner
Geološki zavod Slovenije (GeoZS)

Projektni partnerji
EVTZ Geopark Karawanken m.b.H
Fachhochschule Kärnten – gemeinnützige Privatstiftung

Trajanje: 1.1.2021 – 31.8.2022
Odobreni prispevek ESRR: € 296.891,52





Delavnica „Vodni viri in tveganja na območju Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka“

V maju 2021 smo v okviru INTERREG SI-AT projekta KaraWAT izvedli dve spletni delavnici. Tako na avstrijski kot slovenski strani smo se v diskusiji z lokalnimi in regionalnimi deležniki in strokovnjaki ukvarjali z izzivi upravljanja z vodami v občinah UNESCO Globalnega Geoparka Karavanke.

Pred delavnicami smo s spletno anketo poskusili prepoznati največje težave pri upravljanju z vodami. Na podlagi rezultatov smo oblikovali štiri vprašanja, na katera smo poskusili odgovoriti z diskusijo na delavnici:

- Katere ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam lahko Geopark predlaga, podpira in izvaja za zaščito vodnih virov?
- Kateri so poglavitni izzivi neustrezne rabe prostora in načrtovanja, ki jih je potrebno upoštevati?
- Katere ukrepe lahko Geopark predlaga, podpira in izvaja za zaščito kakovosti in količine pitne vode?
- Kaj je potrebno izboljšati za bolj uspešno sodelovanje med lokalnimi, nacionalnimi in čezmejnimi deležniki?

Na avstrijski delavnici so razpravljali o tem, da povečanje ekstremnih vremenskih pojavov, ki jih povzročajo podnebne spremembe in z njimi povezane poplave, povodnji in plazovi, predstavljajo resen problem, zlasti na območju Železne Kaple. To zahteva dobro poznavanje in razumevanje vodne infrastrukture, obstoječih virov in porabe vode. Razumevanje bi lahko izboljšali z uporabo modeliranja odtokov za kratkoročno napoved poplav ter natančno monitoring mrežo za spremljanje in objavo informacij o vodi. Poleg tega je za zagotovitev vodooskrbe nujna razširitev vodovarstvenih območij in nadzor nad izpusti v sosednjih državah za zagotavljanje rezervnih virov v primeru okvar ali pomanjkljivosti. Solidarnost pri oskrbi z vodo je zaželena tudi med občinami. Čezmejne vodne vire, na primer na območjih Alp, kot so Peca, Olševa in Kamniško Savinjske Alpe je potrebno upravljati skupno. Podoben sistem spremljanja stanja v obeh državah ter redna izmenjava podatkov in učinkovito čezmejno obvladovanje nesreč sta nujna za izboljšanje sodelovanja. Zaželeno je tudi večje ozaveščanje prebivalstva o porabi vode in zaščiti virov pitne vode. Pritisk na naravo se povečuje zaradi več prostočasnih in športnih dejavnosti ter turizma, zlasti na območju Pece, pa tudi na Obirju, Topici in Ojstri. Ta kraška območja pa so ravno najbolj ranljiva in skladiščij velike zaloge pitne vode na območju Karavank. Ozaveščanje obiskovalcev in prebivalcev Geoparka o teh občutljivih ekosistemih pitne vode je zato bistvenega pomena za zaščito in trajnostno rabo vodnih virov.

Na slovenski delavnici so bile izpostavljene predvsem težave z upravljanjem teles površinske vode (bočna erozija, mašenje strug z lesnimi ostanki, poplave) in gozda (razgolenost, gozdne vlake v zakedju vodnih virov), kar je večinoma odraz ekstremnih vremenskih pojavov (vetrolom, žledolom, neurja), povezanih s klimatskimi spremembami. Pri zaščiti vodnih virov so deležniki opozarjali na prepočasno sprejemanje uredb o vodovarstvenih območjih in neupoštevanje določb na območjih že sprejetih uredb. Deležnike skrbi predvsem kakovost podzemne in površinske vode, medtem ko jih spreminjanje količin (vodna bilanca) zaradi klimatskih sprememb ne skrbi toliko. Vsi deležniki močno podpirajo izmenjavo mnenj, izkušenj in informacij. Marsikateri pa je izpostavil potrebo po institucionalnem interdisciplinarnem sodelovanje pri reševanju odprtih problemov. Tu lahko kot povezovalec služi Geopark Karavanke.




    
    

© 2012-2021 geopark-karawanken.at - Find us on